Blog

Dotik “zdravilnih” rok

Dotik roke je najpopolnejša komunikacija brez besed. Z dotikom ima “zdravilec” neposreden in intimen stik s klientom. Z dotikom ga nagovarja fizično, psihično, duševno in duhovno. Dotik zdravilnih rok doseže vsa človekova čutila in vse nivoje njegove zavesti… več na povezavi: https://www.bioquantum.si/dotik-zdravilnih-rok/

“Zdravljenje” z bioenergijo

“Zdravljenje” z bioenergijo je bioenergijski postopeko, s katerim v organizmu obnavimo in stabiliziramo klientovo biopolje in s tem vzročno-posledično v organizmu sprožimo samodejne “homeostatične” procese samoregulacije, ki vodijo v ponovno vzpostavitev homeostaze – naravnega ravnovesnega stanja in imanentne sposobnosti organizma, da  se samodejno regenerira, zdravi, celi in revitalizira… več na povezavi: https://www.bioquantum.si/zdravljenje-z-bioenergijo/

Kinestezija – kinestetični čut 

Fizično telo vidimo, tipamo, vonjamo, okušamo in poslušamo, energijska telesa pa občutimo kinestetično. Kinestetični čut je prvobitno čutilo za zaznavanje in občutenje energije, elektromagnetnega polja, pa tudi za sporazumevanje z dotiki, gibi in kretnjami, in je nujno potreben za funkcioniranje ostalih čutnih sistemov. To je prvobitni in primarni čut, s katerim začutimo energijsko interakcijo druge osebe, to je čut, ki povezuje globinsko senzibilnost, ravnotežje, orientacijo in zaznavanje samega sebe. S kinestetičnim čutom občutimo vsak organ, vsako celico. Brez tega “čuta” izvajanje bioenergoterapije ni mogoče. Če bi nekdo to poskusil, bi bilo to podobno gluhemu, ki hoče igrati violino. Žal je bil kinestetični čut v zahodni omiki sistematično »pozabljan« in se ga večina ljudi “zahodne” kulturne provenience, sploh ne zaveda. Za uspešno in učinkovito izvajanje bioenergoterapije mora terapevt imeti razvit kinestetični čut – mora biti čutno “senzibiliziran”.

Človekovo energijsko polje (biopolje)

Energijska interakcija med terapevtom in klientom se dogaja tam, kjer človek resnično biva… in tam tudi “bivajo” resnični razlogi (vzroki) za njegove bolezni. Človekove misli, čustva in občutki so elektro-magnetni vzorci, ki “bivajo” v energijskem koherentnem polju, v biopolju. Človeka po svojem bistvu ne definirajo kosti, kite, mišice, koža, ali lasje… Človeka v svojem bistvu definira informacija, ki je »zapisana« v bio-energijskem polju. Človekovo energijsko (koherentno) polje je esenca človekove osebnosti, pa tudi zdravja in vitalnosti. Tu (to) je človekov resnični jaz. Ta resnični jaz je njegovim petim čutom neviden… potreben je kinestetični čut. Petim čutom je dostopno fizično telo, ki pa je predvsem zrcalo, v katerem se “resnični” človek zrcali. V tem zrcalu (v fizičnem telesu) se zrcali vse človekovo psihično, duševno in duhovno življenje.

Z svojim bioenergijskim poljem, oziroma skozi mehanizme delovanja tega polja, je človek povezan tako s svojim fizičnim telesom, kakor tudi z zunanjo okolico… povezan je s celotnim stvarstvom. Vsi smo neprestano povezani z vsemi in z vsem, tudi s svojo boleznijo in zdravjem ter morebitno ozdravitvijo. Vsa komunikacija, izmenjava izkušenj, znanja, pa tudi zbolevanje in ozdravitve, potekajo po zakonu – enako privlači enako.  Mehanizem tega delovanja lahko primerjamo z delovanjem radijske ali TV postaje. Slišimo oziroma vidimo (“privlačimo”) le tisto radijsko ali TV postajo, ki oddaja na naši (izbrani) frekvenci in valovni dolžini. Če spremenimo frekvenco in valovno dolžino, izgubimo stik s prejšnjo radijsko (TV) postajo. Pri ljudeh je enako, le da smo hkrati oddajnik in sprejemnik. Iz oceana Energije-Zavesti, skozi energijske centre (čakre), neprestano črpamo energijo-informacijo, ki jo privlačimo v svoje bioenergijsko polje glede na vibracijsko frekvenčno stanje našega organizma. Kot rečeno, komunikacija se dogaja po zakonu – enako privlači enako – enaka frekvenca (vibracija) privlači oziroma se ujame z enako vibracijo (frekvenco). Energijo, ki jo po pravkar omenjenem principu (zakonu) privlačimo nase, potem v svojem energijskem polju presnovimo in s tem poskrbimo za svoj bio-energijski potencial. Disfunkcija v delovanju energijskih centrov vodi v moteno energijsko komunikacijo, v moteno energijsko izmenjavo, v moten energijski pretok, v moteno energijsko (informacijsko) presnavljanje in v energijsko neravnovesje človekovega biopolja. Vsakršna disfunkcija v človekovem biopolju, če ni sanirana, vodi v bolezen!

Energijska neravnovesja človekovega biopolja (pri tem uporabljamo pojme kot so: energijske blokade, energijski vozli, energijska vnetja, energijske rane, energijska podhranjenost, energijska izčrpanost) predstavljajo odklon od valovanja “Narave” (katere del smo) in motnjo v funkcioniranju celotnega človekovega organizma, motnjo, ki se neposredno zrcali (odraža) v (na) fizičnem telesu kot slabo počutje ali kot bolezensko stanje.

Človekovo energijsko polje (avra) se napaja skozi energijske centre (čakre) z informirano energijo, ki izvira (korenini) v Energiji-Zavesti. V stari Kitajski so ji rekli chi, v Indiji prana, v stari Grčiji eter, alkimisti srednjega veka so ji rekli quintesenca, dr. Wilhelm Reich jo je imenoval orgon, znanstveniki govorijo o kvantih, fotonih, bionih, bozonih… bioterapevti ji rečejo bioenergija, bio-energoterapevti ji rečemo tudi biofotonska plazma… ni važno, kako to poimenujemo, vedno gre za eno in isto Energijo-Zavest, ki je vseprisotna, omnipotentna, večna, neuničljiva, inteligentna!, neskončno inteligentnejša od človekovega racionalnega uma… utripa, valovi in vibrira v ritmu Stvarnika, ki se nam v pojavni obliki kaže kot Narava.

Bioenergoterapija po energijsko-vibracijskem principu D-BRET je natančno kodiran energijski postopek, s katerim v energijsko neuravnovešen ali energijsko bankrotiran organizem dovajamo čisto informirano energijo, ki v sebi nosi večno in neuničljivo informacijo zdravja in vitalnosti. To informacijo zna dekodirati vsaka celica v organizmu. V obolelem organizmu se “avtomatsko” sprožijo naravni procesi samozdravljenja, regeneracije, celjenja in revitalizacije.

Človekovo bio-energijsko polje je mala kapljica “energije-zavesti” v oceanu “Energije-Zavesti”. Človekovo bio-energijsko polje je najpopolnejši samoobrambni sistem človekovega organizma. V biopolju (v avri) so vsi mehanizmi, ki jih človek potrebuje za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Bioenergoterapija posega prav v te mehanizme. Človek je najprej energijsko bitje in šele potem kosti, kite in meso. Človekovo biopolje je mesto, kjer domujejo vse informacije, ki jih organizem potrebuje za popolno delovanje, v biopolju je vsa ustvarjalnost in vitalnost… tu pa so tudi vsi človekovi strahovi, travme, dvomi in razočaranja. Zato je prav človekovo biopolje tisto ključno “bojno” polje, na katerem človek izgubi zdravje… in prav človekovo biopolje je tisto ključno “bojno” polje, na katerem bolnik svoje zdravje lahko ponovno pridobi … Temu je namenjena bioenergoterapija. Bio-energoterapevt vstopi prav na to bojno polje, v klientovo bioenergijsko polje, kjer vzpostavlja porušeno energijsko ravnovesje in posreduje informirano energijo zdravja in vitalnosti. Prav tu, v človekovem biopolju, so skriti primarni in resnični vzroki bolezni… in samo tu se lahko tudi “ozdravijo”. Bioenergoterapija je naravna in izjemno učinkovita metoda pomoči sočloveku v stiski.

Človeško bitje je hologram Energije-Zavesti

Energoterapevt obravnava človeško bitje kot hologram Energije-Zavesti. Bioenergoterapija (v tujini uporabljajo izraz bioenergy healing, ali pa energy healing) svojo moč korenini v holistični paradigmi (izvorna in primarna je Energija-Zavest)… človeško bitje obravnava v vsej svoji celovitosti in kompleksnosti. Holistično paradigmo stvarnosti, iz katere deluje t.i. energijsko zdravilstvo, potrjujejo tudi najnovejša dognanja in spoznanja kvantne fizike. Zdravje in bolezen sta holografska kreacija naše zavesti, naših (nezavednih) misli, občutkov, čustvovanj in prepričanj. Bolezen, ki jo človek ima, ni nekaj slučajnega, kar se človek naleze ali dobi od zunaj. Simptomi bolezni se ne pojavljajo naključno, nasprotno, so v neposredni povezavi z notranjimi razlogi, zaradi katerih je človek zbolel. Če človek ne more izpolnjevati svoje življenjske naloge, zaradi katere je prišel na ta svet, se to odrazi na energijskih telesih kot travma. Če travma v doglednem času tam ni odpravljena, se manifestira na fizičnem telesu kot bolezen ali/in bolečina. Bolezen in zdravje se holistično prepoznavata na vseh segmentih človekovega življenja – tudi skozi to, kaj je človeku všeč in kaj ne, kdo mu je simpatičen in kdo ne, kakšen je njegov življenjski slog, ali rad potuje in spoznava neznane kraje in kulture ali je zapečkar, ali je pesimist ali optimist, njegovo stanje je videti tudi skozi obrazno mimiko, skozi način hoje, skozi vesel ali žalosten pogled, skozi način govora, bolezen se odraža skozi misli, ki mu rojijo po glavi, skozi čustva (jeza, žalost, pobitost, …).

Bolezen ima svoje korenine v nezadovoljeni “duši” (v biopolju) in nezmotljivo kaže na življenjske situacije, v katerih se je oseba znašla. Od tod trditev, da so vse bolezni psihosomatske. Osebe, ki so bolne ali jih boli, prežemajo misli in občutki, ki so nezavedno povezani s travmatično situacijo. To se v človekovih prepričanjih izraža na neskončno možnih načinov in v mnogih odtenkih, npr.: tega ne zmorem, nihče me ne mara, tega nisem vreden, meni nič ne uspe, vse slabo se vedno dogaja meni, ljudje so nesramni in egoistični, sam sem za vse, nihče mi ne pomaga, nalezel sem se od nje, itd..

Bolečine in bolezni so povezane s stresom v preteklosti, ki se vleče ali ponavlja v ta trenutek. Morda je povezan z dogodkom iz zelo daljne preteklosti, ki nas zasleduje, morda iz najbolj rane mladosti. Vneto grlo lahko predstavlja nekaj, kar smo izrekli, pa ni bilo prav ali pa nam je podzavestno žal, ali pa nismo izrekli, pa bi morali in se nezavedno zato žremo. Glavobol v ezoteričnem jeziku predstavlja nerazrešen problem, ki ga predelujemo v mentalnem, emocionalnem ali duhovnem telesu in s tem izvajamo energijski pritisk na same sebe. Za srce in njegove težave vsi vemo, da so povezane z ljubeznijo, najpogosteje z ne-ljubeznijo do samega sebe, z občutkom neljubečih odnosov, največkrat s strani najbližjih, najpogosteje s strani lastnih staršev, ki najverjetneje prav tako niso bili ljubljeni itd… Samosprejemanje je prvi korak do čustvenega ravnotežja in popolnega zdravja.

Največ kar človek sploh lahko doživi in doseže v svojem življenju je: “ljubiti in biti ljubljen”!

Ryke Geerd Hamer
NEMŠKA NOVA MEDICINA – (Neue Germanische Medizin)

PRVI DEL

Ustanovitelj takoimenovane nemške (ali germanske) Nove medicine, dr Ryke Geerd Hamer, tipičen primer usposobljenega zdravnika, ki je po letih medicinske prakse in številnih znanstvenih raziskav, zlasti v zvezi z rakom, si je upal opaziti, da z moderno konvencionalno medicino in njenimi alopatskimi terapijami nekaj ni v redu – namesto da bi zdravila ona zastruplja organizem, ga še bolj slabi in ga na koncu – ubije.

Tako je dr. Hamer postavil novo medicinsko teorijo, ki jo je podkrepil z dokazi iz prakse na več kot 50.000 primerov. Njegova teorija je bila namenjena konvencionalni medicini, ki se že desetletja študira v vseh vodilnih medicinskih šolah na svetu. A zgodilo se mu je, kar se je zgodilo pred nekaj desetletji dr. Wilhelm Reich-u… proglašen je bil za norca, odvzeli so mu licenco in dovoljenje za delo in je končal več let v zaporu. Za razliko od Reicha, ki je v zaporu umrl (ali bil ubit), je Hamerju uspelo preživeti več atentatov. Danes je, kolikor more, aktiven pri obrambi svojih uradno nepriznanih, vendar neovrženih znanstvenih teorij. Njegova teorija Nove medicine končno dobiva vse več sledilcev in nekateri ugledni in izobraženi zdravniki po vsem svetu so se začeli zanimati za njo.
Toda, da bi bolje razumeli njegovo bistvo, moramo najprej poskusiti razumeti nekaj, kar se ne uči niti v medicini, to je – kaj je v resnici življenje. Zato bomo naredili malo laično in slikovno primerjavo med živim bitjem in strojem. Lahko boste opazili, da sodobna konvencionalna medicina (ki je najprej preučevala trupla) človeško telo tretira kot stroj in ne kot živo bitje.

ŽIVA BITJA NISO STROJI
Avto in človek imata veliko podobnih lastnosti. Imata veliko funkcionalnih delov, lahko se premikata in izvajata nekatera dela, stalno se morata oskrbovati z električno energijo (živa bitja predvsem z elektroni iz vodikovih atomov), med delovanjem se segrevata, in če sta pregreta, se morata ustaviti in se ohladiti. Če jima zmanjka energije, prenehata delovati in na koncu obstaneta.

Ali si lahko zamislite avtomobil, ki je sposoben sam “videti”, da mu bo zmanjkalo energije in bo zato sam odšel na bencinsko črpalko, sam natočil gorivo, sam preveri nivo olja, preveril tlak v pnevmatikah, morda očistil sveče, sam očistil ali preventivno sam zamenja filter in podobno. V primeru lažje telesne poškodbe, bi avtomobil sam popravi karoserijo, prebarval prasko, zamenjal brisalec, ko je izrabljen, zamenjal žarnice itd, skratka avtomobil, ki sam skrbi zase, da je vseskozi v optimalnem stanju za vožnjo. Če bi tak avto (ali tak stroj) obstajal, potem bi bil živo bitje, ker so bistvene lastnosti živih bitij točno to: sposobnost, da se sami vzdržujejo in ohranjajo, da se sami napajajo s potrebno energijo in se sami popravljajo v primeru poškodbe. Ker automobil ni živo bitje, se sam od sebe ne zna popraviti. Za njega mora skrbeti človek, ki ga je tudi napravil.

Ampak živo bitje, ki je ustvarjen iz narave, je programirano, da se samo vzdržuje in ohranijo, saj to je bistvo življenja, zato je logično, da se v primeru lažjih in težkih poškodb samo popravlja. Za popravilo poškodb, po Dr. Hamerju, obstajajo naravni programi, ki jih aktivirajo možgani – aktivirajo celoten postopek, ki poteka v komunikaciji med vsemi celicami, skozi postopek elektro-biokemičnih procesov ki preureja in usmerja energijo, materijo (npr. množi ali zmanjšuje število celic v nekem tkivu), dodatno hidrira neko tkivo in podobno. Ta reparacija oziroma popravila, ki jih upravljajo možgani se manifestira v nekoliko spremenjenem načinu delovanja celotnega organizma.  Včasih se spremeni delovanje organa, ki ni neposredno poškodovan, vendar je zaradi reparacije drugega organa, ki je utrpel hude telesne poškodbe, na režimu zmanjšanega pretoka energije. Takšno odstopanje od običajnega delovanja organa, pa sodobna konvencionalna medicina zazna kot simptom bolezni in ne kot povsem naravno manifestacijo reparacije (regeneracije).

Glede na to, da so v sodobni medicini zdravniki razdeljeni po specializiranih področjih, kjer vsak gleda samo svoj organ ali funkcionalen sklop organov (holistična medicina se še vedno razvršča v alternativno medicino), vsak tak simptom opredelijo kot  “bolezen”, ki ji dajo strokovno ime in jo opišejo kot patološko stanje. Opisi spremenjenega stanja v delovanju nekega organa in njihovi nazivi (v latinščini), so natančno sistematizirati za potrebe medicinske izobrazbe. Zdravniki se jih med študijem praktično učijo na pamet – kot pesmice. In vsak se glede na specializacijo drži svojih “verzov”.

Bolečina je naravni signal, ki se pojavi, ko možgani registrirajo kakršno koli škodo v organizmu in po biološki logiki se zaradi “alarma” možgani odzovejo in poiščejo rešitev, ki naj vodi do omejitve škodo, in se nadaljuje z reparacijo (popravilom), da se bo življenje lahko normalno nadaljevalo dalje. Bolečina v nekem organu torej ni signal, da bi človek hitro odšel k specialistu na “tehnični pregled” pod rentgen in različne skenerje, da bo strokovno ugotovil in opisal problem, in ga potem poskusil odpraviti z neko kemikalijo ali s fizično odstranitev spremenjenega tkiva ali celega organa. Točno to je alopatska medicina. Glavna značilnost alopatske medicine so te “militantne” metode, ki so usmerjene v to, da najdejo sovražnika (običajno neke mikrobe, bacile, funguse ali viruse), da ga po možnosti izolirajo in potem s fizičnim ali kemičnim “napadom” po možnosti uničijo ali ubijejo.

EMOCIONALNI ŠOK KOT MOŽEN SPROŽILEC NASTANKA RAKA

Zdravnik Ryke Geerd Hamer je izhakjal iz ideje, da se življenje ohranja po ontogenetskem načelu, na katerem sloni celotna evolucija. Vse je nenehnem ustvarjanju spreminjanju in ohranjanju. Tako se vsak kompleksen organizem (tudi človeški), ki je utrpel neko škodo, skuša sam zaceliti, obnoviti, regenerirati, pozdraviti. Zato, če se bolečina ali nefunkcionalnost nekega organa pojavi kot posledica procesa reparacije (samozdravljenja), potem mora medicina delovati v smeri podpiranja tega naravnega procesa, nikakor pa ne sme posegati v samozdravilni proces tako, da ga moti z blaženjem ali celo uničevanjem simptomov. To je bistvo filozofije dr. Geerda Hamerja. Toda sedaj si predstavljajte, kaj se zgodi v organizmu, ko se sproži naravni program reparacije (samozdravljenje), ki je značilen za vsa živa bitja, alopatska medicina pa spremembo nastalo zaradi procesa reparacije pretolmači kot simptom “bolezni”, in ta “simptom” postane tarča “militantnega” zdravljenja z medikamenti (farmaceutiki), ki so za organizem vsi toksini (strupi), ki se jih narava poskuša osvoboditi in se od njih zaščititi.

Možgani “kemični” farmacevtski poseg tolmačijo kot novo poškodbo in zato lahko opustijo začeti program reparacij, in takoj aktivirajo drug program bolj zapleten, za odpravo tudi te novo povzročene škode. Ta program se, na žalost, še bolj izrazit manifestira v tkivih, in “strokovnjaki” v belem si razlagajo, da je prišlo do poslabšanja bolezni. Zato gredo nad “simptome” s še močnejšo kemično obdelavo na tkiva in zaradi tega novega napada možgani sprožajo večje in večje število programov za reparacijo (samozdravljenje) in nobeden se zaradi medicinske invazije ne more izvesti do konca. Celoten organizem se tako šibi in na koncu izgubili energijo, saj sedaj celoten sodeluje pri programih reparacije in se vročično bori za ohranitev življenja, medtem pa “doktor”, kot “mojster- kvarjenja” nepremišljeno zastruplja organizem in ga nenehno moti pri samozdravljenju. Če to deluje neresno, a logično, ste že razumeli, kaj je življenje in kaj dela alopatska medicina.